1 Tihomir Stojanovski - Skr{enoto kopje na psevdonimot 2 Tihomir Stojanovski - Skr{enoto kopje na psevdonimot Tihomir Stojanovski SKR[ENOTO KOPJE NA PSEVDONIMOT Skopje, Makedonija 2002 Kniga deveta 3 Tihomir Stojanovski - Skr{enoto kopje na psevdonimot Sponzori na ova izdanie se: Obedineti Makedonci i Makedonskoto dvi`ewe za ~ovekovi prava vo Kanada CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv.Kliment Ohridski" Skopje 821.163.3 - 4 821.111.09 [ekspir, V. STOJANOVSKI, Tihomir Skr{enoto kopje na psevdonimot / Tihomir Stojanovski. - Skopje: Kulturen centar "Skrb i uteha", 2002. - 170 str. ; 21 sm. - (Edicija Liceum ; kn. 9) Korica predna: scena od filmot "Bakni go sonceto" Korica zadna: T. Stojanovski kako Ri~ard treti Bibliografija: str. 165-166 Biografija na avtorot: str. 164 ISBN 9989-9557-5-1 COBISS-ID 48270346 4 Tihomir Stojanovski - Skr{enoto kopje na psevdonimot S K R [ E N O T O K O P J E N A P S E V D O N I M O T -zapisi za Peanite, za stapkite na jambskite tapani kaj [ekspira- zlatec-`itar-grozdober 2001 5 Tihomir Stojanovski - Skr{enoto kopje na psevdonimot N a I l i j a M i l ~ i n , a k t e r , M a k e d o n e c i S i l e n ...Na eden kafez, na edno pile, na eden dramski sovremenik, na eden fakultet, na Makedonija duhovna kota za mnogumina nedostignata, na Tiha mojata imenitelka, na site koi mi daruvaa razbirawe i qubov... 6 Tihomir Stojanovski - Skr{enoto kopje na psevdonimot DOBREDOJDE ZA VILIJAM [ ...vrne{e siten do`dec koga se zafativ so dumite za [ekspira. Iako e zlatec i bi trebalo da e leto, ovoj na{ nasu{en do`dec ne mu prilega{e na letoto. Nitu na letot na krevkite stapki kaj tragi~arot. Pove}e li~e{e kako da e nekakva ostrovska esen i kako od nekade da }e se vozrodi angliskata magla i }e ne' prepokrie na golemata teatarska scena `ivotot na{ kako lebot nasu{en. I taka obiduvaj}i se da zaigram niz metrikata, niz stapkite na Vilijam [. povtorno doprev eden moj prethodnik koj isto taka scenski mu se nastrvi na "elizabetanecot" [ekspir. Se vika Jan Kot. Napi{a edna kniga so naslov "[ekspir na{iot sovremenik". Izdadena e 1990 od Svjetlost Saraevo. Vo nea po emocionalno aktersko pametewe imam zabele`ano vo umot deka toj postojano zboruva{e za sostojbata vo Polska koja go dopira{e so istata sostojba na Anglija za vremeto na [ekspira. Ili na Britanija. Ili na Danska. Nao|a{e poistovetuvawa so koi "elizabetanecot" mu be{e dojden doma, vo Polska. Mu se be{e storil sovremenik. Ete na toj esenski do`d, srede zlatec, dojdov do to~kata koja me nese{e(nose{e) kon knigata na Jan Kot. Me nese{e vo pregratkite na tragi~noto vo koe se edna~at po svojata vrednost dvete sprotivstaveni kategorii na su{testvuvaweto ednata kon drugata :`ivotot i smrtta. Kako raspnat krst i patokaz na tragediite na Vilijam [. i ne samo na negovite. Taka toga{ vo Polska, kako i nekoga{ vo elizabetina Danska, se bea fatile vo sudbinska pregratka rodenieto i umirenieto, `ivotot i smrtta. I taka na makedonskiot do`d i nie dobivme eden [ekspir za sovremenik. Po planinite se ubivaat lu|e, pred Sobranieto se puka so oru`je, se vleguva nasilno vnatre, se kr{at prozorcite (Makedonija, juni 2001). I nemame potreba da mu zaviduvame na Jan Kot i na negoviot sovremenik, koga nie imame svoj, isto taka 7 Tihomir Stojanovski - Skr{enoto kopje na psevdonimot `estok, ako ne i po`estok otkolku vo taa Polska ili pak vo taa Danska ili pak vo taa Britanija. Taka [ekspir i nam ni e sovremenik po kotata na edna~eweto na `ivotot i smrtta. Tie navistina denovive se izedna~eni kako vo tragediite na patuva~kiot akter Vilijam [ekspir, komu nitu imeto ne mu go znaeme. Oti [ekspir e psevdonim. ^ovekot, dramskiot avtor i tragi~arot, komu cel svet mu se voshituva i gi igra negovite tragedii i komedii, pi{uval pod la`no ime. Za da mo`e da ni bide sovremenik. Zaradi negovata Danska. Zaradi na{ata sloboda. I kakva ironija. Dodeka toj so svojata tajfa igral na sred selo, vo isto vreme vo negovata teatarska zemja postoele kralski teatri koi imale pravo da igraat za Caricata, a denes niv nikoj ne gi spomenuva, tuku tokmu na{iot "psevdonim" go imenuvaat za carski elizabetski teatar? Kakva nedoslednost i ironija. I vo soodnosot na toga{na Danska, Jan Kotova Polska ili na{ata Makedonija, ili bilo kade, kade {to se poistovetuvaat, se sramnuvaat `ivotot i smrtta kako vo negovite tragedii, ima megdan da ni dojde na gosti Gospodinot psevdonim, jambskiot du{egri`nik, tragi~arot na Elizabeta od pred nejzinite carski porti~ki, patuva~kiot akter Vilijam [. "Aleksandar e mrtov, Aleksandar e pogreban, Aleksandar se vra}a vo prav, pravta e zemja, od zemjata pravime kal i zo{to so taa kal vo koja se pretvoril toj da ne mo`e{..." ("Hamlet",V.[ekspir, Kultura, Skopje 1989 prevod na B.\uzel). Dobra kota za rodenie na kniga: ...Da ne mo`e{?...Sepak, dobredojde vo Makedonija, Vilijam [. Sakal ne sakal ti si na{iot sovremenik isto kako vo slu~ajot na Jan Kot. Vo zemjata na Aleksandar. Vo prepravenata kal so koja mo`e{ ili ne mo`e{ da "zatne{ bure so pivo". Jas sepak veruvam deka mo`e ako se saka, brate mili. Tragi~aru moj. Jambsko ~edo na krevkite stapki 8 Tihomir Stojanovski - Skr{enoto kopje na psevdonimot na damarite. Rum-dum, rum-dum,rum -dum i se' taka do gibelta. Potoa povtorno kisnam na letno-esenskiot do`dec... Dobredojde vo Makedonija....vo nejzinata dopirna kota me|u `ivotot i smrtta...na pelata... NE PLA[ETE SE, VE MOLAM Sum gi zabele`al studentite kako se jadosuvaat. Kako se skrbat. Kako se sa{tosuvaat koga treba da vojuvaat so [ekspir. Imalo tolku mnogu akteri koi gi igrale slavnite [ekspirovi rolji, tolku obidi koi mo`at da ve vozdignat kon slavata ili da ve kutnat ni~kum na scenskite {tici i da ve prizemnat. I so seto toa breme, so siot toj tovar na nivnite krevki ple}i tie minuvaat periodi na isku{enie koga, obi~no na vtora godina po akterska igra na FDU, dobivaat po eden monolog od [ekspir. I taka i avtorot na ovie redovi mina niz toj tunel baraj}i go izlezot od lavirintite na elizabetanskiot jamb i negovite govorni ukrasi i metafori. Iako li~no ne bev direkno vo kontakt so [ekspir, go govorev Sirano de Ber`erak, koj e druga govorna struktura, ni malku polesen, koj bez sovr{en govoren aparat ve goni da tr~ate po nego zazbivtani, ne mo`ej}i da mu ja stasate stapkata na stihot, odnosno negovata metri~ka sila i linija. Sepak, so drugite studenti zaedno minuvavme niz metri~kite zamki na na{ata neukost i nedovolna spretnost da se spravime so niv. Ne znaej}i, ili ne umeej}i da go javneme toa kow~e na vozvi{enoto zboruvawe. Ete, ako se fatime za jambot, dvoslo`na stapka vo koja prviot slog e nenaglasen ili pomalku naglasen od vtoriot. Ili vtoriot slog e ponaglasen od prviot. Zastanete na scenata i podripnuvajte vo ritamot na jambot, potr~uvaj}i i obidete se da se vreknete vo nejzinata 9 Tihomir Stojanovski - Skr{enoto kopje na psevdonimot dvi`e~ka sila i energija. Potoa mo`ete i da zboruvate delovi od va{ite [ekspirovi zada~i igraj}i za da ja setite maticata, muzi~kata sila na jambot. Potoa vi predlagam za po~etok , kako prilog na osloboduvawe od stravot od [ekspira, da zemete edna prosta makedonska pesna i da ja otpeete vo jamb. Na primer onaa koja mo`ebi mu ja zapeal Apolonoviot sve{tenik Hris na svojot Bog za da mu ja vrati Agamemnon pleneteta }erka( Homer-"Ilijada") : "Oj ti Bo`e, mili Bo`e, slezi dolu vo poleto i mi vrati ti ~upeto..." Zemete i otpejte ja vo jamb, prviot slog ponenaglasen, vtoriot ponaglesen. Pejte ja so soodvetna muzi~ka linija. Potoa zastanete so peeweto i odzboruvajte ja sledej}i ja povtorno so golema po~it muzi~kata linija. [iroki vokali, poistaknata logika. I mo`ebi }e dojdete do edno po~etno soznanie po koja pateka, po koj drum da se dvi`ite nakaj [ekspira. Odnosno kako da mu prijdete na negoviot i va{iot jamb. Vpro~em metri~kite stapki se nastanati tokmu na toj na~in (vidi “Freeing Shakespeare’s Voice” Kristin Linklater –Theatre Communications 1992 New York) Mo`ebi e toa prviot ~ekor kon sovladuvawe na stravot od [ekpir. Ili negova demistifikacija. Prilagoduvawe. Ili ednostavno pateka do ~uvstvoto na koj na~in da mu se prijde na tekstot. Kako da se sovladaat site vrednosti koi gi sodr`i toj na ednostaven na~in. Vtora pateka za da mu se prijde na [ekspir e tekstot da se otpee isto vo soodvetnata melodiska linija na jambot. Zemete go monologot i pejte. Izlezete vo nekoj otvoren prostor i pejte, otpejte i nadpejte go toj tolku falen i vospevan tragi~ar koj, da ne zaboravime, pi{uval ne pod svoeto vistinsko ime. Pejte go, neka ispukaat du{manite. Olesnete se vo tie jambski lavirinti i metafori, neka bidnat del od va{eto scensko traewe. Sum videl dovolen broj studenti na vtora godina akterska kako se skrbosuvaat so Elizabetanecot. 1 0 Tihomir Stojanovski - Skr{enoto kopje na psevdonimot Probuvaat vaka, onaka, duvaat, zbivaat, rikaaat, se k'tat i se ma~at, se r'vaat so jambot, zatoa {to vo privatniot govor nikoj ve}e ne zboruva so takva silina i melodika kakva {to ima zarobeno vo zborovite Vilijam [. Eden od dvigatelite da ja napi{am ovaa kniga e tokmu toa, da prestane toj skrbizam i da mu se prijde na [ekpira so lesnotija i govorna ume{nost koja }e ne natera da `iveeme vo podlabokite sferi na negovite besmrtni sceni i tragedii. Tokmu od taa pojdovna to~ka poa|am so knigava. ]e se obidam da ja napravam polezna za novite scenski vojuva~i so [ekspirovite scenki... Se razbira za [ekspir e potreben sovr{en govoren organ. Akter koj ima pro~itano duzina knigi, koj ima ~uvstvo za ritam, koj ne e skaran so sluhot, koj umee da govori poezija so strast, koj ve`ba ~itaj}i na glas najmalku 10 stranici dnevno od nekoja proza so stap~e vo ustata. Ete. Dobra po~etna ve`ba e onaa koja ja spomenuva Grotovski vo svoite knigi: kleknati na kolena so racete i nozete dopreni na podot pod prav agol i go ka`uvame tekstot. Kako molitva za [ekspira. Za da se pobedi stravot od jambot i somne`ot od proslaveniot tragi~ar? Da, na{iot Elizabetanec koj pi{uva{e pod psevdonim. Zo{to?....Mo`ebi za da mo`e da ni bide sovremenik i nam?! 1 1 Tihomir Stojanovski - Skr{enoto kopje na psevdonimot JAMBSKATA SKRITOST NA VILIJAM [... Hamlet veli deka Danska e zatvor. Rozenkranc mu odgovara deka toga{ zatvor e i celiot svet. Potoa scenata sleduva vaka: HAMLET: I toa pogolem, so mnogu }elii, samici i zandani vo nego; Danska e edna od najlo{ite. ROZENKRANC: Nie ne mislime taka princu. HAMLET: Pa toga{ za vas i ne e. Za{to ni{to ne e dobro ili lo{o samo po sebe, tuku takvo go pravat mislite. Za mene e zatvor.("Hamlet") I taka od to~kata na zatvorot i neslobodata. Edna od pojdovnite koti za Hamlet. Se razbira deka [ekspir ne mislel bukvalno na Danska. Danska ne e geografija, tuku sostojba( vidi "Drum za Makedonija" T.Stojanovski, edicija Liceum, Skopje 1997) Sostojba od koja po~nuva hamletov{tinata. @iveete vo taa svoja Danska. Vo zatvorot. Odite napred nazad od yid do yid i taka nekako vi skipnuva i mo`ete da go doprete ~uvstvoto na Hamlet, odnosno sindromot na Danska, na bazi~nata nesloboda koja e pojdovna kota za brodot na Hamlet. Danska e zatvor. Celiot svet e zatvor. Kade si pile jambsko, Hamlete, da se vrekne{ niz sebe baraj}i prostor da letne{ niz vol{ebniot jamb. I taka sekoja ve~er na celata Zemjina topka po nekoj Hamlet, vo nekoja svoja Danska se obiduva da zboruva za sindromot na slobodata i neslobodata. Neli ni{to ne e dobro ili lo{o samo po sebe tuku takvo go pravele mislite. Poa|aj}i od kletata misla za gibelta se raspnuva sekoja ve~er akterot koj jambuva niz Hamlet. Stapka po stapka. Ednata mala i slaba, drugata posilna i ispr~ena. I tuka po~nuvaat makite ili umeeweto. Ako ste doblesen i imate govoren organ vo dobra forma i kondicija, vie }e mo`ete da letate vo stihot, da dramuvate 1 2 Tihomir Stojanovski - Skr{enoto kopje na psevdonimot so seta vozvi{enost koja vi ja nudi ulogata na Hamlet. Po~nuvaj}i od to~kata na zatvorot do krajnata gibel. Po~nuvaj}i od scenata koga kako Hamlet sakate "da se istopi va{eto gnasno i pregnasno meso, da okopni i da se pretvori vo rosa"(~in prv str. 37 "Hamlet"V. [ekspir, Kultura vo prevod na B. \uzel). Eve kako sleduva ponatamu ako se dr`ime za golata logika na zborovite. Hamlet mo`ebi saka da izvr{i samoubistvo da nemalo Bo`ji zakon protiv takvo delo, pluka na svetot kako na neplevena gradina obrasnata so burjan, potoa zboruvaj}i za neminati dva meseca od pogrebot na tatko mu do svadbata na ~i~ko mu so majka mu, zavr{uva so zaklu~okot deka mora da go dr`i jazikot zad zabi. Ako ne gi znaete sostojbite na tragedijata "Hamlet" na Vilijam [ekspir ovaa prikazna mo`e da vi izgleda banalna i seto toa da se svede na prose~nost, obi~nost i ordinarnost. ^i~koto na Hamlet go ubiva svojot brat, mu go prevzema prestolot , prethodno zemaj}i ja negovata `ena so svadba od koja ne minale ni dva meseca od smrtta na prviot kral, tatkoto na Hamlet. A toa e vsu{nost majkata na Hamleta. Prikazna koja mo`e da se raska`e vo red- dva , za koja se istro{eni okolu 40 reda vo jamb, stihovi i matafori. Koga nekoj neupaten }e se zapra{a dali se potrebni tolkav kup zborovi koga seto toa mo`e da se objasni, razbere i sfati so samo nekolku dumi. Ili zemete nekoja pesna so ~etiriesetina reda koja raska`uva slu~ka sli~no kako vo prviot pogolem monolog na Hamlet, napi{ana vo stihovi. Vozvi{eniot govor roden na po~etokot od peanite koi mu se peele i igrale vo oro na Apolon , podocna i od ditirambite, vsu{nost bil prvin pesna za peewe, potoa stapki za igrawe i na krajot vozvi{eno zboruvawe, so melodiskata linija na stapkite i metrikata na pesnite. Takvo soznanie mo`e samo da vi bide od polza koga drugaruvate so [ekspirovite jambski lavirinti. Kako pateka zo{to ne{tata vo stih traat 1 3 Tihomir Stojanovski - Skr{enoto kopje na psevdonimot pove}e otkolku vo prozata. Sli~no kako koga peeme nekoja pesna. So nekolku stiha melodijata ne' vodi niz podolgo traewe otkolku koga bi se zboruvale stihovite bez muzikata. Vo slu~ajot na Hamlet i drugite dela od Elizabetanecot, taa muzi~ka linija, jambska postavenost, odnosno podredenost na zborovite mu ja dava seta svoja slava i veli~ie. Taa muzika zad zborot, dvoslo`nata stapka jamb, ili dvete stapki ednata pomala od drugata, se tainstvo bez koe ne mo`ete da vladeete so [ekspir. Ponekoga{ od negri`liva upotreba ili neumeewe taa stanuva dominatna i kaj akterot slu{ame peewe namesto zboruvawe i dejstvuvawe. Ili sprotivno, muzikata se sveduva na uprostena proza, se ubiva stapkata. I dvata slu~aja namesto vozvi{enost i svetost na [ekspirovite sceni }e im donesat prose~nost i prizemnost, a so toa }e im se izgubi vol{ebnata sila na nivnite po~etoci. Ete eden od niv peanot na Hris Apolonoviot sve{tenoslu`itel za svojata }erka Hriseida vo jamb: "Oj ti Bo`e, mili Bo`e, slezi dolu po poleto , frli gromot na lu|eto, pa mi vrati ti ~upeto... "(peanot e rekonstrukcija na avtorot). Mo`ete da trgnete od peanot , da se pridvi`ite igraj}i go kako oro i potoa zastanete i zboruvajte go ne zaboravaj}i mu ja magiskata sila. Ako postapite taka, nikoga{ pove}e nema nieden [ekspirov zbor da vi bide lesen i da vi zaminuva brgu bez da go ispolnite so zna~ewa. Vokalite {iroki, svrznicite cvrsti i traat podolgo i se naso~uva~i na mislata , sekoj zbor e nov svet, novo sonce i ~uvstvenost. Ili zemete edna makedonska pesna koja se pee, otpejte ja, potoa zastanete, dobro zapametete ja nejzinata melodiska linija. Potoa izgovorete gi nejzinite zborovi vo stih. Mo`ebi tuka se tai jambskata skritost na Vilijam [. Kako ti e imeto Elizabetanecu moj , vozgordean i velik na scenskite dramuvawa ... 1 4 Tihomir Stojanovski - Skr{enoto kopje na psevdonimot ZA POETSKOTO I ZA SCENSKOTO I povtorno treba da pojdeme od prose~nosta. Eden ~ovek ~ij{to ~i~ko go ubil negoviot tatko i se o`enil so negovata majka , pritoa zavzemaj}i go carstvoto Danska koe e sostojba na slobodata na duhot, a ne geografija, se obiduva da go ponese te{koto breme na gibelta preku svoite krevki poetski ple}i, se razbira otkako kako Duh mu se javuva ubieniot tatko. I ako trgnete po K.S.Stanislavski so negovoto "koga bi bilo" i gi zatvorite o~ite i pojdete vo obidot da go odigrate toa, i ako pritoa se raboti za film, ili za prozno dramsko delo kakvo {to, na primer, bi napi{al nekoj na{ dramski sovremenik, so kratki repliki, so mnogu scenska agresivnost, ekspresija i izraznost. Neli mo`ebi scenata bi traela pokratko, bi bila posurova, bi imalo pomalku tekst. No toa toga{ ne bi bil Elizabetanecot, tuku sovremena dramaturgija. Edna{ avtorot na ovie redovi go pra{a svojot profesor po makedonska drama zo{to sovremenite dramski pisateli ja nemaat silata i sve~enosta na anti~kiot teatar ili na [ekspira? Znam deka profesorot dolgo i {iroko mi go natura{e odgovorot i znam deka nezadovolen si pojdov doma. Deneska ako istoto pra{awe mi go upatat mene }e gi nateram da ispeat edna stara makedonska pesna od po~etokot do krajot, na primer nekoja ta`na balada, i potoa }e gi nateram da mi ja raska`at i otkako toa }e go storat so tri-~etiri zbora, }e ja uvidat razlikata. Na primer sodr`inata na pesnata "Bolen mi le`i Mile Pop Jordanov". Toj e bolen. Nad glava mu e starata majka koja bolno go `ali i ta`i, negovite drugari po meani odat i rujno vino pijat, a toj za narodot zaginuva , za svojata Makedonija. Zna~i sosema prosta , obi~na prikazna, koja se pee, koja trae i se nadpejuvame so nea na sve~enostite. Sli~no e i so "Hamlet". Prikaznata e obi~na. Ubistvo, 1 5 Tihomir Stojanovski - Skr{enoto kopje na psevdonimot neverstvo, odmazda, borba za vlast. No taa trae so vekovi, isto kako i pesnata, i se nadglasuvaat vo umeeweto generacii akteri po celiot svet so scenite na "Hamlet". Vo slu~ajot na pesnata za Mile P. Jordanov pobeduva onoj koj pee so du{a , ima svoe melodisko i emocionalno tolkuvawe pri izvedbata, i vo toa e ubosta na razlikuvaweto, dodeka vo slu~ajot na "Hamlet" vodilka e mislovnata sila i emocionalnata dlabo~ina na akterot koj go jambuva stihot na [ekspir. Vo obata slu~aja po~etokot e ist. Se po~nuva od melodijata i od pesnata. Prviot pat taa nadvladuva, vtoriot pat taa e samo vo slu`ba na zboruvaweto. Tokmu na toa se dol`i nejzinata trajnost i dolgove~nost. Za razlika od prozata i seto ona koe ne se dru`i so muzikata. Da, [ekspir e muzika. Pean. Oro i stapka. Muzika koja go raskriluva zborot i mu ja dava magiskata iscelitelna orfejska sila so negovata dolgove~nost. Potoa izleguva akterot koj }e vojuva so Hamlet. Na krevkite ple}i pirnuva zborot. Prazna scena i mo`e da pojdeme. "-Danska e zatvor! Celiot svet?! O kamo da se stopi toa gnasno i pregnasno meso da okopni i da se pretvori vo rosa..."("Hamlet") po~nuva da redi, da glagoli. Prekrasna misla. Sekoj koj e barem malku poet vo duhot si ja postavil taa duma. Ne ti e ni tebe lesno, princu Danski. Kopneam da go vrati Gospod avtorot , da go plesnam po ramenicite i da go opitam: "Kade ti e imeto Elizabetinecu? Psevdonimu?!" Da go opitam pred da zapeeme i da zaigrame vo zborot. Niz tie krasnotila i metafori na poetskoto i scenskoto. Moram da go opitam za da ne se skrbosuva so na{eto sovremenie na krevkite paja`inki me|u `ivotot i smrtta na makedonskoto sega. 1 6 Tihomir Stojanovski - Skr{enoto kopje na psevdonimot SLOEVI NA ZBORUVAWETO Ete akterot po praznata scena se skrbosuva so prvite dejstvija na princot danski. Toa e prvoto osamuvawe na Hamlet. Predhodno Duhot na negoviot ubien tatko mu ja ka`uva vistinata. Monologot po~nuva vaka: HAMLET: O kamo da se stopi toa gnasno i pregnasno meso, da okopni pa da se pretvori vo rosa; ili, da nema{e bar zakon Ve~niot protiv samoubistvoto!...(str.27, ~in prvi, "Hamlet", Kultura,Skopje). I vedna{ se postavuvaat pra{awata. Koe e toa meso? Kakvo e toa meso? Zo{to na Hamlet mu e valkano i saka da go pretvori vo rosa? Kakov e toj zakon na Ve~niot protiv samoubistvoto. Koja e pri~inata koja go dovela do toa? Se razbira, ako trgnete po realisti~kata logika, tekstot mo`e da bide nerazbirliv i maten vo tolkuvawata. No ako trgnete po logikata na pesnata i metaforata, so poetska logika kade {to avtorot so malku izbrani zborovi raska`uva duhovni sostojbi i slu~ki, vie }e mo`ete da mu prijdete na Hamlet za da vi stane sovremenik. Za publikata koja }e ve slu{a i gleda, prvin }e ve slu{a vo Hamlet oti vo [ekspiroviot tekst ima pove}e za slu{awe otkolku za gledawe. Zna~i morate da gi znaete odgovorite na pra{awata koi gi dovele sostojbite takvi kakvi {to se. Smrtta na tatkoto, ubistvoto storeno od negoviot ~i~ko, prequbata na majkata so ~i~koto, javuvaweto na Duhot na ubieniot tatko na Hamlet. I taka toga{ mesoto treba da se pretvori vo rosa. No prvin mu prethodi procesot na okopnuvaweto kako kategorija na `iveewe na sostojbite pod mengemeto na pri~insko-posledi~nite odnosi na slu~uvawata. Duri i toga{ koga ste gi napravile site analizi na 1 7 Tihomir Stojanovski - Skr{enoto kopje na psevdonimot nastanite koi mu prethodat na monologot, toa ne e nikakva garancija deka vie }e umeete da go igrate, da dejstvuvate vo Hamlet. Za `al ne e. Mo`ete da umstvuvate na poleto na teoretskoto, da gi znaete, da ste gi otvorile site vrati na Hamletovata du{a, a sepak da ne ste dostojni ili da ne umeete dovolno za da go vladeete carskiot metafori~en nalet na elizabetinskiot jamb. Potreben vi e sovr{en govoren organ, sekojdneven glasoven trening, vokalna {iro~ina od najmalku dve oktavi, da imate dobar sluh, da umete da peete, i da ~ekorite vo ritamot na zborovite. Sekoj zbor, i najmaliot svrznik kaj Vilijam [ekspir ima svoe mesto i energetski kod vo zboruvaweto. Duri i najmaliot glas ako ne ja dobie soodvetnata govorna energija, a da ne zboruvame za mislovnata i ~uvstvenata, toga{ na stihot ne{to }e mu nedostasuva i vo uvoto na verniot [ekspirov gleda~ }e {tr~i i }e go raznebituva muzi~ko umstvenoto edinstvo i sovr{enstvo kaj [ekspir. Zna~i treba da se stopi i okopni mesoto za da stasa vo ~istinata na rosata. Sigurno }e se slo`ite deka stihovite na Hamlet pove}e i' prilegaat na poezijata otkolku na prozata i deka se raboti za dramska poezija. I ako trgnete teoretski von scenata da analizirate koj zbor vo prvite dve frazi e najva`en? Koj e, kako {to bi rekla starata govorna {kola, logi~en akcent? "O kamo da se stopi toa gnasno i pregnasno meso, da okopni pa da se pretvori vo rosa... "("Hamlet") Dali e toa zborot OKOPNI, ili zborot PRETVORI,ili pak e zborot STOPI, neli ako ja sledime sledstvenosta deka logi~en akcent e zbor koj ozna~uva i nosi dejstvo. I mo`ete da se zapi{ete na postiplomski studii, da ~itate stotina knigi , da si go ubivate teatarskoto vreme so nau~ni disciplini od teorijata, ni{to nema da mo`e da vi pomogne pove}e od edno obi~no vra}awe kon nastanuvaweto na teatarot. Zemete edna 1 8 Tihomir Stojanovski - Skr{enoto kopje na psevdonimot makedonska narodna pesna , nekoja ta`na koja vi gi predizvikuva ~uvstvata. Otpejte gi prvite dve gorenavedeni re~enici od Hamlet, pri peeweto razmisluvaj}i koi zborovi se najva`ni vo pesnata. I siguren sum deka }e dojdete do edinstvenoto mo`no re{enie deka toa se :SITE. Vo pesnata ne mo`e da se najde pomalku va`en i neva`en zbor, oti so toa se uriva strukturata na oroto, odnosno stapkata i melodijata. Toga{ pesnata sopira. Zna~i site zborovi se va`ni vo mislovnata metri~ka struktura na jambot. Sum slu{nal akteri koi gi naboduvaat zborovite kaj [ekspir i ja ubivaat pesnata. Ja urivaat stapkata na jambot i nejzinata magiska, vol{ebna iscelitelna sila. Od druga strana za da se vladee Hamlet ili bilo koj lik od golemite akterski ulogi napi{ani od [ekspir, vam vi treba silata na zborot da bide kako pri peeweto na pesnite. Glasot {iroko , visoko i dlaboko. Otvoreno srce i um. Duhovna sila da se trgne vo scensko isku{enie. I pasija , strast kon poezija. Zatoa {to poezijata ne' u~i podobro od bilo koj drug tekst kakva e vrednosta i prirodata na zborot, ne' u~i za negovata iskonska priroda i traewe, negovata posebnost i avtenti~nost. Ne' u~i za negoviot karakter i du{a i za trite energetski sloja na govoreweto. GOVORNATA, MISLOVNATA I ^UVSTVENATA energija na zboruvaweto. Sekoj umetni~ki tekst gi sodr`i trite sloja i energii na zboruvaweto. Govorna energija-osnovnata energija koja e potrebna za da se izgovori napi{anoto, uslovena od toa dali e prozna ili e vo stapki, koja proizleguva od soodnosot na glasovite so zborovite, pa potoa so mislite i samata prikazna koja ja nosi tekstot. Vo Hamlet taa energija e vrzana so jambot, dvoslo`na stapka na slabo naglasen i posilno naglasen melodiski ritam. 1 9 Tihomir Stojanovski - Skr{enoto kopje na psevdonimot Potoa sleduva mislovnata energija. Go sodr`i ona {to tekstot go nosi kako poraka, kako slu~ka na pri~insko- posledi~nite odnosi, {to bilo, {to prethodelo, kon {to se stremime? Taa naj~esto se isprepletuva so tretata energetska faza na tekstot : ~uvstvenata. Uslovena od toa komu mu govorime, zo{to go govorime ba{ toa? Kon {to ne' vodat prethodnite slu~uvawa, vo kakva sostojba se nao|ame od do`iveanoto? Obi~no makedonskite akteri koi go igraat [ekspir ja preripuvaat govornata energija i vedna{ odat na mislovnoto i emocionalnoto, na tolkuvaweto. Za `al osnovniot nose~ki sloj na [ekspirovata sila e tokmu taa. Govornata energija. Ako ne go zboruvate tekstot so osnovnata bazi~na govorna energija kolku i da umeete da tolkuvate, igrate, glumite, sekoga{ vo u{ite na gleda~ite }e nedostasuva ne{to {to e potrebno da bidete uspe{ni vo [ekspira. Toa vi e kako nekoj sportist koj nema sila da ja istr~a patekata ili da go odigra celiot me~. Najednostavna i edna od najpoleznite ve`bi za sovladuvawe na govornata energija na tekstot e da go zboruvate dvi`ej}i se vo krug vo ritamot na zborovite. Se' pobrzo i pobrzo , do tr~awe. Otkrijte ja negovata osnovna dvi`e~ka sila i navlezete vo mislovnite i ~uvstvenite sloevi na zboruvaweto. 2 0 Tihomir Stojanovski - Skr{enoto kopje na psevdonimot VREME ZA [EKSPIR Smetam deka e sovladana govorna energija na tekstot koga akterot monologot koj bi trebalo da go zboruva na scenata mo`e tr~aj}i vo krug okolu scenata da go zboruva nekolkupati, bez da bide zadi{an, i pri tr~aweto da se razbira jasnata misla i silata na stapkata. Studentite so koi sum imal mo`nost da ja rabotam ovaa ve`ba , koja poteknuva od makedonskiot filozof Aristotel*, dobro znaat kakva e nejzinata magiska sila. Prvo vie ja zapoznavate prirodata na metarot, negovata brzina, ostrina, silina, muzi~ka sila, stanuvate bliski. Potoa u~ite za soodnosot na zborovite koga gi fa}a energetskiot kod na jambot. Nivniot soodnos zategnat vo opnat ritam. Potoa na nivoto na izgovornoto vie sovladuvate nekolu sloja odedna{. I ve}e, so Bog napred, ste navlegle vo umstvenite, mislovnite sloevi na tekstot, {to zna~i deka vi se otvora vratata na ~uvstvenoto. I taka scenskite dramuvawa ne' vodat na str. 51 ("Hamlet" Kultura, Skopje). Princot danski go sre}ava duhot na svojot ubien tatko: HAMLET: Branete ne' angeli i Bo`ji slugi! Duh zdrav li ti si ili demon zol,- No makar nosel zvuci nebesni Il adski smrad, so lo{i promisli ili Milostivi, ti doa|a{ vo oblik [to ko da bara da te pra{am ne{to. I ete ova par~e mo`ete da go tretirate kako ~ista poezija. Zemete go, izdelete go od Hamlet, od tragedijata i zboruvajte go so metafori~nata logika na poezijata. Dajte mu nekolku sprotistaveni zada~i na toa par~e tekst, zboruvajte go : so omraza, so qubov, so strav, so bolka, so radost i razmisluvajte {to vsu{nost se menuva. Tekstot