0 1 Tihomir Stojanovski TEATAROT KAKO MASOVNA I ELITNA KULTURA -scenska potraga po Boga i bo`enstvenosta- Skopje, Makedonija 2009 2 Akademik @an Mitrev go pomogna pe~ateweto na ovaa kniga... CIP - Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski",Skopje 792 .01 STOJANOVSKI, Tihomir Teatarot kako masovna i elitna kultura / Tihomir Stojanovski; . - Skopje : Kulturen centar Skrb i uteha, 2009. - 261 str. ; 21 sm. - (Edicija Liceum) Biografija na avtorot: str. 260. -Bibliografija kon glavite. Fotografii na korica od pretstavata "Budewe na angelite" Robert Ristov ISBN 978-9989-198-02-1 a) Teatar - Teorija COBISS. MK - ID 80384010 3 SODR@INA 1. Voved(Prolog) ............................................................................... 5 2. KULTUROLO[KI FENOMEN NA TEATAROT - glava prva ......................................................................................... 7 3. TEATAROT KAKO RELIGIJA -glava vtora .................... 33 4. TEATAROT KAKO NARODNA KULTURA - glava treta .....69 5. TETATAROT KAKO SEBESPOZNANIE - glava ~etvrta .................................................................................. 97 6. TEATAROT KAKO ELITA I MASOVNOST - glava petta ................................................................................... 133 7.PRETHRISTIJANSKI I RANOHRISTIJANSKI KULTOVI I NIVNIOT ODRAZ VO MAKEDONIJA (prv del) .......................................................................................... 137 8.PRETHRISTIJANSKI I RANOHRISTIJANSKI KULTOVI I NIVNIOT ODRAZ VO MAKEDONIJA (vtor del) ........................................................................................ 155 9. ANTIUPATSTVA ZA ELITNA I MASOVNA KOMUNIKACIJA ........................................ 169 10. DRAMSKI ELEMENTI VO NARODNITE OBI^AI .................................................... 185 11. ILINDEN - KULT KON DUHOVNATA SVETLINA ............................................ 203 12. INTERKULTURNA POTRAGA PO KORENITE ............................................................................ 219 4 ... Usoglasi se so sebe. - anti~ka makedonska mudrost - ... ... Mentor: Profesor d-r Aleksandar Prokopiev Lektor: Rozita Zakeva Prviot del na knigata, zaklu~no so glava {esta e magisterski trud pod mentorstvo na profesor Dr. Aleksandar Prokopiev podnesen na Institut za makedonska literatura vo Skopje, vo komisija so: Dr. Aleksandar Prokopiev, Dr. Marko Kitevski i Dr. Mi{el Pavlovski. Glavite od sedum do dvanaeset se seminarski trudovi na istata nau~no -obrazovna institucija... ... 5 1. VOVED (PROLOG) T eatarot e civilizaciski fenomen koj na teritorijata na R.Makedonija, pa i po{iroko na makedonskive prostori ima tradicija, od pred re~isi 3.000 godini. Nastanat e vo po~etocite na ~ove~koto zrelo duhovno `iveewe kako mesto za sredba so Boga i so svojata kultura. Kako mesto za daruvawe, ~estvuvawe, igrawe i sredba. Od ranite formi na ritualniot teatar do denes, do ona {to e sovremeniot teatar, se pominati re~isi 3.000 Bo`ji godini. I sekoga{ teatarot nao|al sili da go zadr`i ona zna~ewe, koe mu bilo dadeno so negovoto nastanuvawe, da ja ima duhovnata sila da tolkuva, slavi, besedi, raska`uva za svoeto vreme i svojata kultura. Da bide predvodnik i obedinitel na umetnosta, nositel na novi idei i tolkuva~ na sudirite na sovremenoto. I sekako umetnost, koja vo sebe gi sodr`i elementite na site drugi umetnosti. Vo odredeni periodi, koga od religijata (hristijanstvo, islam) bil zabranuvan vo svojata osnovna forma, toj se prilagoduval i preobrazuval na sostojbite i okolnostite kako: vid na narodna drama, narodni obi~ai i adeti prosledeni so igri i Kara|oz teatar, teatar na senki, za vreme na osmanliskoto prisustvo vo Makedonija i sl. Teatarot e sekako umetnost, koja vo sebe gi obedinuva re~isi site drugi umetnosti: literaturata, poezijata, slikarstvoto, filmot, muzikata, tancot, arhitekturata i sl. Ne samo {to gi povrzuva i im ja dava osnovnata sila na igrata, na ~ovekot mu ja dava potrebata da igra, da slavi, da se izrazuva. Sekako, makedonskata kultura ima slavno minato, so ~etirite otkopani anti~ki teatari (skupski, heraklejski, stobski, lihnidski), kon zapisite 6 na avtoritetite deka sme "lulka na evropskiot teatar", a verojatno i kon dostignuvawata na sovremenata makedonska teatarska produkcija, imame obvrska da dademe poinakov pogled, osvrt na teatarot kako op{to civilizaciski fenomen, koj ostavil materijalni i duhovni tragi na teritorijata na Makedonija i po{iroko do den-denes. Obvrska i dol`nost da se istra`i i prosledi negovata bazi~na, su{tinska priroda. Kako na primer pri~inata za negovoto nastanuvawe? Zo{to teatar? Kakov teatar? Koja e nu`data od negovoto dejstvuvawe, sozdavawe i sekako pri~inata za negoviot pove}e miliniumski opstoj i `ilavost. Za negovata dolgove~nost {to go pravi kulturen fenomen, od koj se proizlezeni i drugite umetnosti. Mislam deka povrzuvaweto na teatarot so obredot i kultovite i po~ituvaweto i slaveweto na Boga, kako i so igrite i veruvawa od narodnata kultura, a so toa sekako so raspetieto me|u elitnosta i masovnosta }e mu dade edna poinakva zna~ajnost. Ova neka bide u{te edno scensko-duhovno patuvawe kon sebesi, kon makedonskata kultura me|u elitnosta i masovnosta. Namerata na trudot e da se otvori u{te edna soznajna kota za teatarot vo Makedonija, kako duhovna doblest koja ima pove}e mileniumsko traewe i kontinuitet, koj preku elitnata i masovnata kultura e primenet i e prisuten i denes. Sekako, teatarskoto patuvawe me|u elitata i masovnosta bi ni pomognala da ja razbereme negovata vistinska duhovna priroda i su{tina. 7 2. KULTUROLO[KI FENOMEN NA TEATAROT - glava prva - V o knigata na Stevan Tanevi} "Srpski narodni obi~ai u \ev|eliskoj kazi" e pomesten tekst pod naslov "Obi~ai na sekojdnevniot `ivot" 1 Pomesten e tekst za adetot, obi~ajot pri stanuvaweto nautro, koj veli vaka: "[tom lu|eto }e se izmijat, }e ja simnat kapata, }e se zavrtat kon istok ili kon ikonata, }e se prekrstat tripati i }e gi izgovorat ovie zboroi: Gospudi Bo`e! Svita Trujca, da ni pumu`i{! Svita nedeqo i Svita Bugurojco, majka Ristova, da ni dadete zdrave i kasmet i birikjet. Na du{amjne bastret da fati{, r'ci da im se isu{at, nozi da im se fatat! I ka e arno taka da bide! - Amin!". Toa e zapis za na{ite predci kako go zapo~nuvale denot. Dejstvo koe se povtoruvalo, sekoj den na izgrejsonce. Eden vid na utrinski obred i ritual. Vo sovremeniot teatar, denes, nie scenskite umetnici, gi u~ime replikite (zborovite) sekoj den na probite koga se podgotvuvame za premiera. Gi povtoruvame. Zborovite za utrinskata molitva na na{ite predci vo sebe sodr`at povtoruvawe i verba. Ubedenost. Akterot, isto taka e vrzan so golem stepen na verbata. Deka sozdava ne{to {to ima vozvi{ena smisla. Duhovnost. Poraka. No, na po~etokot, doprevme edna to~ka na povtoruvaweto. Vo gradskite teatari se povtoruvaat pretstavite pred nova publika, od den-na den, od ve~er-na ve~er. Odredeni repliki, dejstva i sceni. Vo slu~ajot na utrinskata molitva zapi{ana od Tanevi}, isto taka imame odredeni zborovi, repliki koi se povtoruvaat, no ovoj pat vo samiot `ivot. @ivotot i teatarot. Eden nasprema drug. 8 Sekako, ne otkrivame ne{to novo, teatarot i `ivotot se isprepletuvaat. Deka teatarot se obiduva da go odigra ili tolkuva `ivotot!? Vo eden svoj del. Da ni prika`e, raska`e i odigra sceni od `iveeweto. Vo slu~ajot na utrinskata molitva se raboti za individualen, li~en ~in, na nekoj na~in, ~in na posebnost i elitnost, da mu se moli{ na Boga sekoe utro pred po~etokot na denot zaradi stepen na svojata verba i posvetenost. Vo slu~aj, koga odredeni teatarski pretstavi stanuvaat omileni, sakani, obo`uvani (nebare se vo vrska so Bo`enstvenosta) i masovno poseteni, toa bi bilo ~in na masovna kultura. Sekako, teatarot ima edna bazi~na linija da go vidi {to pove}e publika, a toa go vodi kon masovnosta. Koga edna teatarska pretstava se snima na nosa~ na slika, DVD, se prenesuva na TV ili se prodava kako DVD snimka taa stanuva masovna kultura. Iako, motivot za nastanuvawe e li~en i eliten. Akterite veruvaat deka se centarot na svetot, deka }e go promenat svetot, deka imaat {to da mu ka`at na gleda~ot, se razbira koga sozdavaat teatar koj ima duhovna sila i e umetnost. Imaat stepen na verba. Silna verba deka rabotat ne{to va`no, zna~ajno za siot svet?! Nasprema niv sekoga{ imalo i }e ima teatar, koj e estrada i masovnost. Koj e pazarna i masovna kultura. Nivniot motiv e da se zaraboti od pretstavata. Da se prodade na {to pove}e gleda~i, da bide poznata, masovna kultura. Da se dobie matrijalna vrednost za rabotata na scenata. Taka teatarot na patekata na svojot opstoj poa|a od elitnosta, vo svoeto sozdavawe, no sekako patekata na tvore{tvoto go vodi i niz masovnosta. No, doprevme dve koti koi na teatarot mu davaat odrednici nekoga{ i denes, a toa se povtoruvaweto (postojanosta) i verbata. Bez niv ne e mo`en scenskiot ~in. Isto kako utrinskata molitva na na{iot ne tolku 9 dale~en predok zapi{an od S. Tanevi}. [to bi zna~elo deka na teatarot mu e nu`na verbata. I upornosta. Makedonskata narodna kultura i tvore{tvo, vo eden period, gi zapi{uvale na{ite sosedi. Vo po~etokot na 20 vek, na poluostrovot koj od drevnina se imenuval kako makedonski, a denes se imenuva kako balkanski (Balkan, zna~i planina vo Pirinska Makedonija) se sozdavale dr`avite na na{ite sosedi, a Makedonija od niv bila podelena vo 1913 g. Kako istoriska makedonska drama od koja i deneska gi ~uvstvuvame i `iveeme posledicite. No, fala mu na Gospoda (replika ostanata kaj na{iot narod koja se prenesuva od koleno na koleno, kako da e del od nekoja nenapi{ana drama), del od makedonskiot folkor i narodnoto tvore{tvo e zapi{ano, blagodarenie na na{ite sosedi i mo`eme da mu se raduvame i da go prepro~ituvame i denes. "Pa taka, sé do Vtorata svetska vojna mitologijata na Makedoncite bila predmet na prou~uvawe na pove}e bugarski i srpski nau~ni rabotnici, koi, se razbira, nea ja prou~uvale kako sostaven del na svojata narodna kultura i nauka..." 2 I se razbira toa treba da go razbereme kako del od golemata `ivotna drama. I denes imame sporovi i prezemawe na kulturata na makedonskiot (Balkanski) Poluostrov i sigurno e te{ko da se oddeli komu mu pripa|a odredena tvorba. Predvid treba da se zeme dolgotrajnosta na makedonskata kultura niz mileniumite ili kulturata na tloto na Makedonija, od neolitskite naodi, koi otkrivaat drevna duhovnost (Golemata majka koja datira od 2000 g. p.n.e., Adam od Govrlevo 7000 g. p.n.e. i sl.) i fenomenot na imenuvaweto kako Makedonija i Makedonci, koj pominal pove}e fazi na `ivotnata makedonska drama i ima svoja dolgove~nost. Se razbira spodeluvaweto na kulturata so sosedite }e né zbli`i i }e né natera da nau~ime ednite za drugite. 10 Zna~i u~ewe za sebe. Koi sme? Kade odime? Kakva kultura sozdavame? Da nau~ime za sebe. Da se spoznaeme sebe si. Na Apolonoviot hram vo Delfi pi{uvalo: "Spoznaj se samiot sebe si" i "Ni{to premnogu". Ubavo iskustvo koe vo sebe ima mudrost i duhovnost. Koe ima primenlivost i poleznost vo teatarot. Igraj}i na scenata, delovi od svojot `ivot se spoznavame sebesi. Potraga po sebesi. No, toa }e bide tematski del od ovoj trud ponatamu. No, da se vratime na zapisite na Tanevi}. Pove}e lu|e imale potreba da go zapi{uvaat narodniot makedonski folkor. Nam taka ni e polesno i polezno da go sporeduvame so teatarot. Go zapi{uvale kako edna golema narodna drama, koja ne e stavena vo klasi~na dramska konstrukcija (edna prikazna, edinstvo na vreme i mesto, pri~ina i posledica vo cvrsta vrska) tuku vo odredeni nepovrzani verski, narodni, (teatarski) dejstva, odnosno dejstva koi imaa dlaboka vrska so scenata i so verbata vo silata koja né sozdala. Dejstva vo koi se kodirani i zapi{ani veruvawata i postojanosta na na{ite prethodnici. Na na{ite predci. Dejstva, vo koi duri i denes vo hristijanstvoto se proviraat postari adeti, igri i prikazni. Edna golema narodna drama. Koja e naredena vo zborovi, a vo zapis postojanosta i verbata na narodot. Ili negoviot besmrten duh. Negovata kultura. I elitnata i masovnata. Narodot bi rekol "sekoja planina svoja te`ina", kako iskustvo od narodnata kultura. Povtorno re~enica, replika izlezena od `ivotnata drama, koja vo `ivotot se povtoruva kako da e teatarska replika za na scena. Vo edna druga kniga od Stefan Verkovi} ("Narodne pesme makedonskih Bugara") istite pesni, narodno makedonsko tvore{tvo, se imenuvaat kako bugarski vo po~etniot del, za podocna da se imenuvaat od samiot zapi{uva~ kako makedonski 3 11 Nesomneno za edna ista narodna kultura se upotrebuvaat dve imenuvawa. Kako teatarska piesa so dva naslova. Makedonskata narodna kultura, makedonskoto narodno tvore{tvo dobiva drugi imenuvawa kako del od istoriskata makedonska drama. (I denes, sakaat da ni nametnat drugo ime, né vodat pod privremeno ime vo Obedinetite nacii i sl.). Na{iot narod bi rekol deka "taka ni bilo pi{ano". U{te edna replika. Kako tekst od `ivotnata drama. Od nejzinoto iskustvo. Pi{ano. U{te edna kota na teatarot. Zapis. Pi{uvawe. Govoren teatar. Teatar, koj za po~etok go ima napi{anoto dramsko delo. Niz obidite da se napi{e teatarskata istorija se postavuva pra{aweto: Koga se napravil prviot teatarski zapis, delo, pesna, molitva za da ja nau~i akterot-vernik-povtoruva~ i da ja ka`uva naizust vo hramot, svetili{teto, teatarot vo drevninata i koga se slu~ilo toa? Vo literaturata }e pronajdeme deka toa bilo 534 g. p.n.e. vo Atina, koga Tespis mu ka`uval ditirambi (detski pesni) na Dionis 4 i deka "teatarot e mesto za gledawe". Smetam deka taa e ednostavna definicija za teatarot i deka ne e verodostojna dokraj. Ili mo`ebi e samo obid so edna re~enica-sro~enica da se objasni daleku poslo`enata priroda na teatarot. No, fakt e deka definicijata ili tolkuvaweto "mesto za gledawe" ne ja objasnuva dlabokata priroda na teatarot. Deka mu dava sosema prose~na kota i odrednica za negoviot duhoven smisol. Teatarot e mnogu podlabok fenomen na pri~insko-posledi~nite odnosi. Toj vo sebe sekako nosi ~ove~ka, zemna i Bo`enstvena, nebesna dimenzija. Deka toj e sveto mesto kade se sre}avame i zapoznavame sebesi i svojata verba, deka ima vo nego postojanost (povtoruvawe, probi, pretstavi, dejstva) i zborovite koi se povtoruvaat i sozdavaat scensko dejstvo, koe se preobrazuva vo dramska prikazna, zna~i napi{an i 12 nau~en tekst, molitva, pesna, obra}awe kon Boga vo obredniot ritualen teatar i sekako pri~ina i posledica zo{to e toa ba{ taka. Toa {to se slu~uva na scenata. Vo gornata ednostavna definicija op{to prifatena kako po~etna kota na teatarot ja nema makedonskata kultura. Odnosno ja nema "narodnata" i "obrednata" (religiskata) drama. Né nema nas. Stanuva zbor za nastanuvawe na gr~kiot teatar. Sekako bi trebalo da dojdeme do kotata na sozdavaweto na makedonskiot teatar. Ili na teatarot vo Makedonija. Kako lik, kulturna pojava, duhovna vrednost koja e izbri{ana vo `ivotnata drama. Od istoriskata makedonska drama. A, smetam deka vo na{ata kultura ima mnogu dopirni to~ki so teatarot, so dramatiziraweto, so slaveweto na Boga, so kultot kon sonceto, so adeti i obi~ai, so daruvawe na leb i vino i molewe na Boga, so narodni igri, so zurli i topani, navli i kavali, seto ona {to na teatarot mu go odreduva Dionisoviot princip na pobedata na `ivotot nad smrtta. Na prostuvaweto. Ili za voskresnuvaweto. Na dlabokata potreba na na{iot narod da se slavi i ~estvuva za sekakvi povodi i za radosti i za tagi. Da se igraat i peat pesnite. Da se daruvaat krvni i beskrvni `rtvi. Da se odbele`uvaat nastanite. I minatite i idnite. Da se slavi i oddava po~it i ~est. ^estime so polna trpeza kanej}i go Boga so prijatelite za sekakvi povodi, svadbi, kr{tevki, rodendeni, slavi, so krvni i beskrvni `rtvi na trpezata i denes. Peej}i, igraj}i i veselej}i se sli~no kako vo drevniot teatar. No, za toa }e zboruvame ponatamu, koga }e zboruvame za religijata i narodnata kultura. Za duhovnata i narodnata kultura i prirodata na teatarot. Za negovata elitnost i masovnost. Za negovoto raspetie me|u dvete koti na elitnosta i masovnosta. Za negovata pateka od elitnost kon masovnost. 13 Kako vo dramska piesa, istorijata na makedonskive prostori se menuvala spored toa koj ja vledeel vo odredeni periodi na vreme, ili ako seto toa go zamislime kako eden golem politi~ki, istoriski teatar vo razli~nite ~inovi, replikite i imenuvawata bile razli~ni. I denes, na makedonskiot poluostrov trae golemata istoriska makedonska drama. Sprotistaveni repliki, zborovi, sporovi za potekloto, prisvojuvawe, negirawe, vojni, omraza, nasilie, obid da se zavladee onoj koj ne e ist kako nas, da se potisne obesi ili, da se asimilira, prebri{e... slavewe na ista istorija, no so poinakvo imenuvawe kako vo makedonskiot slu~aj i ponatamu i ponavamu vo golemiot `ivoten teatar na masovnata kultura. Ne stivnuva dramatiziraweto i dramati~nosta koga e vo pra{awe Makedonija i makedonskata kultura. Primerot go davam za da se sporedi samiot `ivot so teatarot koj dlaboko vo sebe ja ima potrebata da go odigra `ivotot, da go doobjasni, da go tolkuva, da go re`ira, podredi po scenski redosled. I neli znaeme vo sekojdnevieto da ka`eme deka nekoj "dramatizira", koga saka da ja potsili emotivno situacijata ili da dade nova vozbudlivost. Koga gi prenaglasuva zborovite i ~uvstvata. Vo `ivotot né u~at da bideme, umereni, da né vikame, da né se vozbuduvame, da ja zadr`ime prisebnosta. No, vo teatarot ako taka se odnesuvame na scenata }e dojdeme do kotata na zdodevnosta. Vo teatarot za da se odr`i vnimanieto i da se raska`e prikaznata so scenski sredstva e potrebna neumerenost. I ottamu doa|a terminot dramatizirawe. Prenaglasuvawe na do`ivuvawata. Naglaseni zborovi i gestovi. Povisok ton. Za vo teatar. Kako urnek za razlikata me|u `ivotnata i dramata vo teatarot. Ili so drugi zborovi ka`ano zgusnati ~uvstva, nastani, vreme. Pointenizvni i podramati~ni otkolku vo sekojdnevniot `ivot. I vo 14 dvete drami, `ivotnata i teatarskata, ima prikazna, dejstvo, u~esnici i nabquduva~i. I napi{ana prikazna. Na{iot narod bi rekol "taka mu bilo pi{ano", koga se slu~ilo ne{to ubavo ili lo{o. Toa metafori~no bi zna~elo deka i vo `ivotot imame odnapred napi{ana drama. Ili sudbina ili karma od koja ne se bega. Koja treba da se od`ivee i odigra. Nebare sme site akteri vo golemata `ivotna drama. "Od pi{anoto ne se bega", u{te edna replika od `ivotnata drama koja postojano ja povtoruva narodot. Zna~i imame pi{ani, zapi{ani slova. Neli, knigite gi zapi{uvaat lu|eto da ostanat vo pametewe. "Istoriskite knigi gi pi{uvaat pobednicite"- e edna fraza, sintagma koja ja znaeme re~isi site. (Isto taka, taa re~enica e kako replika od `ivotnata drama, koja odvreme-navreme ja povtoruvame kako iskustvo od predcite). Na makedonskive prostori ima mnogu napi{ana istorija koja e sprotistavena edna nasproti druga. Istorii, nebare kako dramski dela koi opi{uvaat isti nastani so drugi zborovi, repliki, podatoci. Civilizaciskiot paradoks na `ivotot za makedonskata literatura i kultura, stanuva kako edna golema drama, komedija i tragedija istovremeno, duri i denes od odredeni nau~ni krugovi imame negirawe na makedonskata kultura (vo 21 vek?). Nebare ezgistira eden nov teatarski vid dlaboko svrzan so samiot `ivot, no ne samo teatarski - tragedija del arte. Nov `anr vo koj edna ista prikazna se raska`uva pred gleda~ite, slu{a~ite, ~itatelite od poinakvi agli i ~initeli. Izre`irana od poinakvi re`iseri. Kako ~inovi od drama, koja ima edno imenuvawe, a razli~ni ~inovi, drama koja ne e zavr{ena, zatoa {to se edna~i so samiot `ivot. Kako prikazna koja od ovaa strana na Pirin Planina i od onaa strana na Pirin Planina e razli~na. Ili od na{ata strana na Olimp i od nivnata e poinakva? Na{a i nivna vistina. 15 Odli~na prikazna za dramatizirawe. Za teatar. Za rodenie na dobra teatarska pretstava. Ili u{te eden pokazatel kolku se dopiraat teatarot i samiot `ivot. Za da se znae deka Makedonija e edna golema drama. Drama, koja sé u{te trae kako kultura i duhovost i pokraj site "dramatizirawa" kon nea. Kako u{te eden ~initel za dlabokata vrska na zemjata i scenata. Za nejzinata teatarska vrska. Za mestoto na koe se sre}avaat premre`ijata na sovremenieto. Za da ne ostane op{to poznatoto deka teatarot e samo "mesto za gledawe". Sekako imame u~estvo i na akterite i na gleda~ite vo dobrite drami. Li~en vlog vo scenata umetnost. Ili empatija, do`ivuvawe na ~uvstvata na akterite kako svoi. Koga nekoja dobra pretstava, scena, monolog }e né dovede do solzi ili do voshit, do "katarza" kako {to zapi{al makedonskiot u~itel Aristotel. Do pro~istuvawe za da né napravi podobri. Da né smeni i da né natera da se spozname sebesi. Kako ~in na elitnost koj nema da stane, da se preobrazi vo masoven, vo pazaren, komercijalen tip za da se zagubi sebe si kako duhovnost i kulturna vrednost. Da se zagubi sebe si so prvi~niot duhoven impuls na sozdavaweto i umenosta. No, da se vratime na zapi{anite makedonski obi~ai kaj Tanevi} 5 . "...Koga }e se otpo~ne rabotata se veli: Gospudi pomo`i! ...ili Airlija zafa{kawe... na {to drugiot odgovara so Amin...". Go davam ovoj primer, za da se vidi kako obi~niot ~ovek pred samo 150 do 200 godini go zapo~nuval denot i rabotata. Vo samiot ~in imame utvrdeni zborovi koi se ka`uvaat kako nau~eni repliki od nekoja drama, sekako imame verba vo Bog i obra}awe kon Boga za da trgne rabotata. Od eden religiski, verski ~in, obra}awe kon Gospod, se preminalo vo naroden adet i kultura vo sekojdnevieto. Samiot ~in vo sebe ima teatarski kod. Dramati~nost i pri~insko-posledi~na povrzanost. 16 Obra}awe kon Bog. Molba. Verba. Doslednost i kontinuitet koi sekojdnevno se povtoruvaat. Mo`ebi samo eden primer deka verbata vo Boga i narodnata kultura se nadopolnuvaat. Sekako, ako go analizirame dejstvoto na povtoruvawe pri utrinskoto stanuvawe (budewe) ja imame dopirnata linija so scenskite dejstva. Vo zborovite ima golema dramska energija, emotiven naboj, `elba, obra}awe kon povisokata sila, stepen na duhovnost i sekako o~ekuvawe rabotite da se slu~at. Pred po~etok na prikazna so noviot den. Ili prv ~in. Prvi repliki. Prvi dejstva sekako vrzani so verata. Nebare so izgrejsonceto se kreva zavesata vo `ivotniot teatar. Vo `ivotot. Koj e isto taka scena. Kako {to jas ja narekuvam "majkata scena". @enski rod. Kako i majkata zemja. Rodilka. I ne slu~ajno se veli deka "teatarot se ra|a i umira sekoja ve~er" za vreme na pretstavata. Na toa se misli na akterot. Na samiot ~ovek. Deka sekoja ve~er se ra|a i umira na po~etokot i na krajot na pretstavata. Ili kako {to zapi{al narodot "nov den, nov k smet". Replika od `ivotot kon scenata. Kon "majkata scena". Kon site nas. Dopir na teatarot i `ivotot povtorno. Tamu nekade na me|nikot na teatarskata i `ivotnata scena. Velmi nie mo`eme so denovi da davame sporedbeni primeri za vrskata na teatarot i `ivotot. Fala mu na Gospoda vo narodnata makedonska kultura se ostanati golem del od postarite adeti vo koi jasno se gleda fenomenot na teatarot, negovoto prisustvo, kako igri, dejstvija, preoblekuvawe i prepravawe vo drugi, ili kako narodno-religiski igri po namenski povodi za izmoluvawe na do`d, kako dlaboka potreba, nu`da da se odigra samiot `ivot, da se podra`uva, imitira, za da se razbere i spoznae vo sebe. I niz sebe. Za da se bide silen. Silen-vrhoven u~itel na Dionis. No, za toa ponatamu. Dojdovme do to~kata i potrebata da se odigra samiot 17 `ivot. Da se imitira toa {to go molime od povisokata sila, od Gospoda. Da se dramatizira. Da se dejstvuva. Da se obideme da se sretneme so Boga, da bideme del od nego ili da bideme so nego. Se razbira prethodno sobrani zaedno vo toj ~in. Verbata vo Boga od to~ka na elitnost (posvetenost vo misteriite i obredite) i sekako sopstven izbor do masoven sobir i masovnost (nametnatost od drugi). I ete u{te edna od to~kite koi ja odreduvaat dlabokata priroda na scenata. Mesto za sredba. Sredba so sebe, so svoeto vreme i so svojata kultura. So sopstveniot narod. Pokraj ona poznatoto "mesto za gledawe" slobodno mo`eme da dodademe i "mesto za sredba" kako odrednica za teatarot. Sekako za da se razbere prirodata na teatarot treba da se pojde do prvi~nata dilema za toa od koga mo`e da se zboruva za su{testvuvawe na teatarot. Prvata dilema, paradoks na teatarot e dali na po~etokot bil zborot ili gestot? No, nam ne ni e vo prilog da se zafa}ame so ve~nata "Hamletova dilema", koj bil na po~etokot. Toa samo bi né odvleklo do nerazvrzaniot "Gordiev jazol" (go odvrzal ili presekol Aleksandar Makedonski. @ivotna prikazna koja stanuva mit, raskaz, legenda koja ja raska`uvame denes. Stanuva istorija). Bi né dovelo do u{te edna od ~ove~kite nere{livi zagatki, do dilemata koj e postar "koko{kata ili jaceto?" Dvoumewe, dilemi, nebare repliki od dramata na apsurdot, od Beket ili Jonesko. Kako da go ~ekame Godo? Odgovorot na zagatkite barem se obiduva da go za~ne teatarot na scenata. Odredeni re~enici, repliki od `ivotot, kako gornive dve pra{awa-zagatki, stanuvaat ramni na dramski sceni i ostanuvaat niz mileniumite, ra{ireni preku granicite na dra`avite kako iskust na predcite. No, da se vratime na fenomenot, na posebnosta na teatarot. Toj mo`e da pojde od edna re~enica, edna zagatka i da ja ra{iri vo drama, da ja proveri na scenata, 18 da ja soo~i so svoeto vreme i svojata kultura. Sega i ovde, kako {to velat poznava~ite, kako na primer K.S. Stanislavski. Deka teatarot se slu~uva "sega i ovde". Potoa taa replika od pi{an i ka`an zbor izleguva od teatarskata nauka i praktika i vleguva vo `ivotnata drama kako op{to ka`uvan poim i vistina. Znaewe koe se povtoruva masovno na teatarskite probi, pretstavi, izjavi, soo~uvawa. Replika, koja od teatarot vlegla vo `ivotot. I sekako kako osnova za "psihodramata" na Edgar Moreno so koja gi lekuval pacientite otkako }e go odigraat svojot "problem" na zamislenata scena. Psihoterapija niz igra po urnek na teatarot. Mo`ebi kako "pokaz" deka na scenata akterot crpi i doa|a do granicata me|u svesnoto i nesvesnoto. Toa, pak, otkriva u{te edna to~ka koja ja objasnuva dlabokata duhovna priroda na teatarot. Teatarot e na nekoj na~in le~ili{te na potsvesnata narodna sostojba i op{testvoto. Koga na primer, gi igra sudirite i konfliktite na na{eto sovremenie i né soo~uva so niv. Ni pomaga da gi razbereme i do`iveeme i nad`iveeme vo sebe. I ponatamu vo prosleduvaweto bi sleduvalo kako pra{awe dali teatarot e zapo~nat so ~inot na samata igra, so daruvaweto na Bog so krvni i beskrvni `rtvi, so pesna, oro, tanc, igraj}i ili... duri otkako bil izgovoren prviot zbor. So slovoto? Sekako ne zaboravaj}i ja definicijata i tezata koja se prepovtoruva vo teatarskata nauka kako srednovekovna dogma za Tespis od Atina koj ka`uval stihovi i potoa sleduva deka teatarot e mesto za gledawe. Mesto od koe se gleda. Ili vo koe se gleda i se dogleduva ne{to tamu dolu (vo antikata) ili tamu gore (denes) na scenata vo teatarite. Sekako ne zaboravaj}i da se potsetime na Dion, svetiot grad na Makedoncite pod Olimp, kade se slu~uvale Dionisovi slavi i Olimpski (Olimp Planina-olimpski, nasproti 19 Olimpija, grad-dr`ava i olimpiski) sve~enosti. Za vremeto na makedonskata antika. Za kulturata, koja na makedonskoto tlo bila pred nas. Kako ne{to od koe treba da se u~i i da se gordeeme so nea. I, za da go razbereme teatarot kako fenomen da povle~eme kulturna, kulturolo{ka linija na sledstvenost do sovremeniot teatar i makedonskata kultura. Piter Bruk bi rekol: "]e go zemam koj bilo prazen prostor i }e go nare~am gola scena" 6 . Objasnuvaj}i deka koga pominuva niz toj prostor eden ~ovek, a istovremeno postoi u{te eden ~ovek od sprotiva, koj seto toa go gleda deka e toa dobra to~ka za po~etok na teatarot. Na nekoj na~in, toa e taka ka`ano od Piter Bruk poednostavno i uprosteno za da bide razbirliv po~etniot kod na teatarot na pove}emina i za onie na scenata i von scenata. Imame dvojstvo na gleda~ i igra~. Ili trojstvo. Onoj komu mu e upatena igrata. Samiot Bog. Majkata priroda za plodnost i sli~no. Komu mu e upaten moleben zbor za da né daruva so plodnost. Zbor. U{te edna to~ka na dopir so prirodata, so duhovnata priroda na teatarot. No, samiot zbor teatar za sebe ni raska`uva, preku sodr`inite zapi{ani vo re~nicite. Zaveden e kako: "gr. Theatron - zgrada kade {to se davaat dramski i drugi pretstavi, iskustvo da se pretstavuvaat na scena od specijalno podgotveni lica dramski dejstva za odrazuvawe na `ivotot" 7 Interesen zapis za tolkuvaweto na zborot teatar i negovata duhovna vrska so `ivotot. Iskustva za odrazuvawe na `ivotot. @ivotot i teatarot i iskustvata. Ima vistina vo toa. No, da vidime {to velat drugite re~nici za zborot teatar. Nesomneno zborot teatar e od ma{ki rod, dodeka scena i pretstava se od `enski rod. Eve vo "Re~nik na ~u`dite dumi v b'lgarski" zborot teatar pod tretoto tolkuvawe veli deka e "mesto za va`ni, ostri sobitija i dejstvija" 8 . Za potekloto na