0 1 Tihomir Stojanovski OVOPLOTEN ZBOR KR[TEVAWE SO SLOVO Skopje, Makedonija 2014 2 CIP - Каталогизација во публикација Национална и универзитетска библиотека "Св. Климент Охридски", Скопје 808.55 СТОЈАНОВСКИ, Тихомир Овоплотен збор : крштевање со слово / Тихомир Стојановски. - Скопје : КЦ Скрб и утеха, 2014. - 407 стр. ; 21 см. - (Едиција Лицеум) Фусноти кон текстот. - Тихомир Стојановски : (биографија и слика на авторот): стр. 404. - Библиографија: стр. 393-403 - fotografii na korici : Тихомир Стојановски во претставата „Посланија“ на театар „Скрб и утеха“, по Нов завет, Свето писмо, снимиле Македонците од Качарево. ISBN 978-9989-198-07-6 а) Сценски говор COBISS.MK - ID 95729418 3 KR[TEVAWE SO SLOVO -teorija , ve`bi i sistem za osloboduvawe na glasot i pat kon duhovno zboruvawe- "...Oti koj go saka `ivotot i saka da vidi dobri denovi, neka go pazi jazikot svoj od zlo, i usnite negovi da ne zboruvaat lagi..." Prvo soborno poslanie na Svetiot apostol Petar 2.3. : 13 4 Kniga koja go sodr`i 25- godi{noto iskustvo na m-r. Vonreden profesor Tihomir Stojanovski kako profesor po Scenski govor so tehnika na glas na FDU Skopje, sekako i negovoto prakti~no iskustvo kako akter, re`iser, dramski avtor, umetni~ki direktor na teatar "Skrb i uteha". Knigata e zavr{ena na 17.02.2011 i od prvi~nata verzija se napraveni samo mali dopolnuvawa . ...Ovaa kniga, ne pomina na izdava~kiot sovet na UKIM, a od Ministerstvo za kultura na R.M. , 6 godini nemam dobieno avtorska kniga i ete ja objavuvam samiot so Bo`ja pomo{... 5 Voved: Po~ituvani, sceno-dejstvuva~i, studenti, teatarski dejci i qubiteli na majkata scena! Napi{ani se dovolno knigi koi pojasnuvaat nekoj sostojbi okolu scenskiot govor za akterite, negovite posebnosti, pateki na osloboduvawe na glasot, ve`bi za u~eno govorewe, istorii, teorii i praktiki, soznajbi, {to se treba da se stori so glasot za toj da bide uspe{en na scenata... Verojatno ste pro~itale i ste doznale deka glasot e del od na{iot vnatre{en i nadvore{en `ivot, zvu~en otpe~atok na na{ite ~uvstva, misli, du{a, sostojbi. Vo nego e sobrana, energijata koja ja nosime i te{ko mo`e taa da se sokrie koga }e progovorime, taa e na{iot otpe~atok. Taa ne prestavuva na slu{atelite i bez da ne vidat tie doznavaat za na{ite misli, ~uvstva , dela... Glasot e ozvu~en del od nas koj ne potvrduva i odvojuva kako posebnost vo `ivotot 6 i scenskiot svet. Lu|eto se prepoznavaat i pametat preku intonaciite, preku na~iniot na koj zboruvaat, preku silata i dlabo~inata i {iro~inata na glasot...nesomneno sega vleguvame vo zgusnat svet i vreme, nastanite se zabrzuvaat i se dobiva vistinskata , su{tinska priroda na teatarot, a toa e negovata duhovnost i Bo`enstvenost. Velmi doa|ame do negovata svetost i iscelitelnost. Vo istata nasoka se razviva i scenskiot govor. So glasot mo`eme da ja menuvame energetskata sostojba okolu nas, ako zboruvame za dimenziite na koi se potpira na{ata realnost: vreme, prostor i svest. Vo odnos na "majkata scena", kako {to ja nerekuvam scenata, svetoto mesto na aterot, kade se daruva svojata qubov, tamu se poramnuvaat site kategorii na zemnoto odreduvawe vo edna op{tost i seprisutnost. Velmi akterot na scenata su{testvuva vo edna seprisutnost, vo teatarskite krugovi poznato kako sega i ovde, a su{tinski toa e kota na pove}eto duhovni u~ewa 7 koi od drevninata se zadr`ale do nas i za nas. Duhovni u~ewa vo koi se stremime da se dobli`ime do Boga... Zna~i akterot e vo trite kategorii na realnosta gore na scenata vo ednovremie me|u : minatoto, sega{nosta i idninata i edna svest za seprisutnosta...najsetne sakav da sro~am samo nekolku dumi za voved, a ve}e ja na~nuvam temata. Teatarot e sveto mesto. Ater za daruvawe na svojata qubov. Sekako i na{iot glas bi trebalo da umee, da mo`e da ja daruva qubovta. Da se dopira do bo`enstvenosta. I duhovnata energija...Vi posakuvam da ve oblagorodat slovata na Boga od ovaa kniga...po voqata Gospodova... da se pi{uva i da se `ivee za aterot na teatarot e sekako pateka na svetlinata i qubovta... da se pi{uva za glasot koj e ozvu~ena svetlina i qubov e pateka na sebespoznanie i Bo`enstvenost... 8 AKTEROVATA MOLITVA Ti blagodaram Gospodi, {to si me obdaril so darbite na Sveti Duh, da igram na svetlinata na scenata, da umeam zborovite napi{ani od drugi da gi o`ivuvam preku sebe, da gi tolkuvam i da prenesuvam qubov preku nimi, i da ne zaboravam deka slovata se od Boga i Bog e vo slovata, da ne zaboravam deka igraj}i te slavam i proslavuvam tebe Svetol Gospodi, O~e nebesen, te molam se {to }e igram na scenata da ima vrednost pred tebe, da ne se odrazuva na moeto su{testvuvawe koga }e slezam od nea, ti vodi me so silata na Sveti duh da daruvam svetlina i qubov vo scenskata igra i da vrvam samo po patekite koi si gi odredil za mene. Vo imeto na Otecot i Sinot i Svetiot Duh, Amin. 9 ISTORIJA I GEOGRAFIJA Del prvi Za makedonskata kultura pootvoreno se zboruva poslednive dvaesetina leta gospodovi otkako se izglasa vo Sobranieto nezavisnost na R. Makedonija od SFRJ. Na nekoj na~in se spotnaa odreden broj lu|e da ja pi{uvaat odnovo makedonskata istorija. I sekako toa naide na bezbroj otpori od postarata generacija istori~ari nau~nici, koi predavale druga istorija, taka ako nekoj se obide{e da objavi poinakvi fakti za makedonskiot teatar, toa od odredeni ~uvari, "kerberi" 1 na makedonskata teatrologija, od samite sebe si nadeani da ne branat , da ja branat Makedonija od samite Makedonci,...objavuva~ot }e be{e staven na tapet, na otstrel, }e se zagnea da go rastrgnat...za da ne ja razmati bajatata voda na dogmatskata istorija na makedonskiot teatar... 1 Ku~iwa ~uvari vo podzemniot svet spored anti~kata mitologija. A vo su{tina demoni, spored Sveto pismo. 10 Ako zboruvame za zemna istorija koja ja pi{uvaat pobednicite, kako i da zavrtite na koja od stranite na svetot od sekade }e mora da se doprete do Makedonija i makedonskata kultura koja uporno psevdo - istori~arite i novite demokratski geografi se obiduvaat da ja preimenuvaat ili prekrstat. A su{tinski vo taa sveta zemja, Makedonija se sodr`i svetot vo malo, vo poznatoto Heraklovo deka : " se e edno, a ednoto e se'"... i deka: "dva pati ne mo`ete da vlezete vo ista reka", neli {to bi zna~elo vo edna ista drama ili pretstava, najsetne na ist na~in da tolkuvate i igrate , ~itate edna uloga na "majkata scena". I vo slu`ba na vistinata i makedonskata kultura }e povikam odredeni knigi koi zboruvaat za prisustvo na makedonskata teatarska duhovnost od vremeto na neolitot i 11 antikata. Koga zboruvame za istorija i geografija nie imame pretstava za odredeni vremensko-prostorni kategorii vo dimenzijata na svesta, sekako seto toa prilo`eno i zapi{ano od odredeni sili koi sakaat da vi prestavat ne{to malo, golemo, svetlo, temno, va`no, bezna~ajno taka i vo kontekst na makedonskata kultura. Se pojavija avtori koi se obidoa da popolnat temni petna od makedonskata istorija kako: dr. Ta{ko Bel~ev, Vasil Iqov, dr. Du{ko Aleksovski, dr. Aristotel Tentov, akademik Dragi Bo{evski, dr. Lidija Slaveska, Angelina Markus, Aleksandar Donski, Sime Pandovski, dr. Risto Ivanovski, Vangel Bo`inovski, Spase [uplinovski i drugi avtori, nesomneno na ovaa kategorija "prerodbenici" pripa|a i avtorot na ovie redovi...taa istorija i geografija ostana na granicata na alternativata, pred vratite na oficijalnata istorija, nauka, barem do sega...sekoja poinakva aktivnost od oficijanata geografija i istorija be{e nabquduvana i 12 dr`ena pod pla{tot na cenzurata, velmi bi trebalo mnogu stranici za da ja raska`am prikaznata za teatarot "Skrb i uteha", za dramite, pretstavite, dokumentarnite filmovi, za odnosot na institucite na sistemot, za odnosot kon moite objaveni knigi, za pritisokot koj se se}ava duri i denes kon ovoj tip na kulturno-nau~na aktivnost {to se slu~uvala i slu~uva vrz nas... Vo odnos na istorijata i geografijata na Makedonija go bele`am slednoto. Makedonija e mitolo{ko ime po edna prikazna, od sinot na Yeus i Tija se rodil Makedon. 2 Negovite potomci se Makedoncite. Vistinskoto ime na Balkanskiot poluostrov e Makedonski. Toj e preimenuvan na 27 mart, 1903 godina so dekret , naredba od Sultanot. 3 Ne e e neverojatna tezata deka imeto Makedonija doa|a od Ma- golemata majka, 2 " Re~nik gr~ke i rimske mitologije", Srejovi}, Kuzmanovi}. 3 "Teatarot kako masovna i elitna kultura"T. Stojanovski 13 arheolo{kite naodi vo Govrlevo, Porodin, Tumba Maxari go potvrduvaat toa. Vo odnos na istorijata i pra{aweto koga po~nuva makedonskiot teatar sum pi{uval vo knigata: "Teatarot kako elitna i masovna kultura", citiraj}i gi: E. Borza. A. Hamond i drugi avtori od sosednite zemji koi zboruvaat za neprekinatoto traewe na makedonskiot teatar. Vo Kokino ima obreden teatar. Na Cocev kamen isto taka, vo Gradec, Kratovo isto...zboruvame za obreden teatar koj datira od najmalku 2000 godini pred Hrista. Sekako potoa sleduva anti~kiot makedonski teatar za koj ima ostanato zapisi i tragi kako vo mitologijata, taka i vo istorijata kako: "Makedonecot Pier koj go vovel kultot kon devette Muzi" 4 ,"...Orfej- mitskiot car na Makedoncite" 5 , "...raniot homerov jazik" 6 , "...makedonski festival vo 4 " Re~nik gr~ke i rimske mitologije", Srejovi}, Kuzmanovi} 5 Ibid 6 Pandermalis 14 antikata" 7 , Evripid na dvorot na makedonskiot car Arhelaj kade gi pi{uva Bahanaliite kako makedonski verski praznici ili pak obrednite- duhovni religiski narodni obi~ai zapi{ani od prerodbenicite, a seu{te `ivi vo narodnite slavi. Na primer: Rusaliite, Babarite, Xamalarite, Surveskarite, obredite za do`d: Dodolki, molitveni slo`enki-mantri so voda i ogan od orfeevo vreme...adeti koi se duhovno prisutni vo makedonskiot narod od drevnina. Vo taa nasoka istorijata i geografijata na makedonskiot teatar e {iroka, dlaboka, visoka, ima duhoven kontinuitet i svetost, posvetenost kon Boga, zboruva za bliskata vrska na na{ite predci so majkata priroda, so stihijata na Tiha, so Otecot nebesen - Sozdatelot na se', so `ivotot od onaa strana na zemnoto vreme, zboruva za teatarot kako sveto i kultno mesto. Mesto za pravewe ater, daruvawe 7 Hammond, Borza. 15 na svojata qubov. Mesto kade se pravele svadbi 8 , velmi ima mnogu podatoci ostaveni nezbri{ani i nepokrieni za makedonskot teatar. Se razbira koga se ozvu~uva toa TEATAR, sekako ako ne se misli na sovremeniot gradski estraden, pazaren "teatar" koj e ograni~en i neploden oti e vrzan za vreme, prostor i svest, a i za sebe- afirmacijata i publikotropizmot po J .Grotovski, zatoa {to vo odnos na geografijata i istorijata, sekako treba da se spotne duhovnata linija na makedonskata kultura, na narodnite adeti i veruvawa, duhovnata dimenzija na teatarot sekako "bez vreme, prostor i koli~estvo", kako {to veli Konstantin Kaj{arov vo svojata kniga "Svetiot {epot" napredno nivo" . Vo toj kontekst poslednive godini se slu~i nekolkupati na megalitskata gora Kokino da se vozobnovi toj svet obreden teatar, 8 Kako svadbata vo anti~k makedonija na Aleksandar Molosiski so Kleopatra, sestrata na Aleksandar Makedonski vo teatarot vo Ege, koga e ubien Filip Vtori, a vedna{ izbran Aleksandar Treti za car. 16 blagodarej}i na arheologot Jovica Stankovski, inaku porane{en direktor na Kumanovskiot teatar, kade nastapuvav so moleben monolog za plodnost dodeka profesorot D. Dautovski svire{e na okarinata i muzi~kata truba od koska stari po pove}e iljadiletija Gospodovi. So arheologot Milo{ Bilbija ~esto odevme na Govrlevo kade e otkopan Adam 9 . I pod trite oreva na toj Bo`enstven ni{an porta vo duhovnite dimenizi nevidlivi za prose~nite isto taka ka`uvav slova na Boga ozvu~eni vo aterot na teatarot. Imam nastapuvano vo obrednite-molebni duhovni sceni na teatarot i na Cocinata tomba( Cocin kamen) , so Dr. Du{ko Aleksovski i vokalnata grupa "Pela" od Qubqana. Gi spodeluvam ovie iskustvata na svet-obreden teatar za da ja nadopolonam duhovnata istorija i geografija na teatarot vo Makedonija i na samiot teatar i negovata su{tina. Igrawe na sveti obredni mesta kako 9 5000 g.p.n.e 17 crkvi i drugi svetili{ta pod otvoreno nebo e pateka na nastanuvaweto na teatarot. Negova su{tinska istorija i geografija. Vrskata na makedonskiot teatar so Bog e dlaboka i i del od vistinskata priroda na teatarot. Za toa sum pi{uval vo svojot magisterski trud, vo knigata: "Teatarot kako elitna i masovna kultura", za vrskata na duhovnosta i bo`enstvenosta so "majkata scena". Da posetime deka "Bahanaliite", najzna~ajnoto dela vo antikata, a napi{ano od Evripid, na dvorot na makedonskiot car Arhelaj, potiknato i spotnato od makedonskite obredni slavi. Makedonskite verski ~estvuvawa, igri i pesni vo ~est na Boga, koi i denes se zadr`ani vo knigite zapi{ani od na{ite prerodbenici no i od patnici namernici, ~u`dinci, pred ne pove}e od stotina godini i sro~eni vo narodnata makedonska kultura... Ako istorijata e prikazna zapi{ana od pobednicite koja vi e dozvolena da ja u~ite ili 18 so koja ve vospituvaat, i "dresiraat", a geografijata e imeto na zemjata vo koja ste se rodile vo zemnovo vreme, zemjata so koja se identifikuvate e va{ata "vistinska scena" na koja su{testvuvate, di{ite, glagolite, dejstvuvate, scenski govorite pred javnosta. Na makedonskiot poluostrov od antikata i od neolitot su{testvuva vgraden sosodnos na Makedonecot i Bog, kako : ater- odredeno mesto za daruvawe i molepstuvawe i ~estvuvawe na Boga - Gospoda vistinskiot sozdatel. Kako mesto za otvorawe na srceto i du{ata i daruvawe na svojata qubov. Mesto za obra}awe kon Boga. A toa e aterot na teatarot. I toa e makedonskata geografija na teatarot sega i ovde vo majka Makedonija na majkava zemja i na majkata scena...toga{ ima i edna duhovna istorija zapi{ana vo Bo`joto vreme, koja fala mu na Boga Gospoda ne e mo`no da se bri{e i preprava pod zemnite nagoni na "padnatot angel" 10 i 10 Spored Sveto pismo, Satanata. 19 zemniot ~ovek... nebare pobednikot koj ja pi{uva istorijata po svoe... misli deka e zavr{ena bitkata na scenata i na zemjata me|u temninata i svetlinata i deka e pobednik...zaboravaj}i ja dlabokata su{nost na poznatoto sega i ovde vo teatarot, deka sekoja pretstava e nova duhovna bitka na akterot ispraven na scenata pred svetlinata na Boga Gospoda...i pred svoeto vreme i svojata kultura... Ima edna duhovna istorija na teatarot vo Makedonija, koja se vozobnovuva na Kokino, Govrlevo, Cocinata tomba, anti~kite makedonski teatari, pred dvorovite na crkvite kade se igraat odredeni teatarski duhovni pretstavi za da ja povrzat linijata na teatarot i crkvata od drevnina do deneska... ...vo nasokata na istorijata i geografijata, javno govorewe, scenski govor, bo`enstven molben javen ~in na sosredoto~uvawe pred gleda~ite i samiot Bog, forma, vid na obreden, duhoven Bo`enstven